Ko je strokovnjak z Balearov sredi sezone vodstvu celjskega kluba sporočil, da je z mislimi že v Franciji in želi zapustiti stadion Z'dežele, je bil s strani številnih slovenskih navdušencev deležen ostrih puščic. »Vnovič je dokazal, kako (ne)zvest je,« se je ob tej novici smejalo pristašem Olimpije, ki so si poleti močno želeli, da bi Riera ostal v Stožicah, nato pa so mu zamerili, ker je prelomil obljubo in prevzel drug slovenski klub. Razumemo navijače ljubljanskega velikana, ki jih je to prizadelo. Prav tako bi delno lahko prikimali vsem tistim, ki so trdili, da bi moral biti Riera ob prihodu v novo okolje pri svojih zagotovilih in retoriki – nekako v slogu Sandra Tonalija ob prestopu iz Milana v Newcastle – bolj iskren. A morda popolna odkritost ni vedno v človekovem najboljšem interesu, v primeru italijanskega vezista pa gotovo ni bila edini strel v lastno koleno, a to je seveda že druga zgodba. Če ostanemo pri prvi, podobno kot Green Dragonsi razmišljajo tudi celjski podporniki. Njihovi ljubljenci so namreč dirjali proti naslovu, Špančev odhod pa je seveda marsikaj postavil pod velik vprašaj. Dejstvo, da Albert Riera v mestu ob Savinji ni dokončal dela, ki ga je zelo uspešno začel graditi, je mnoge zmotilo. Njegova odločitev je odjeknila kot strela z jasnega, mnogi so bili nad njo zelo razočarani in mu očitali, da je fantom, s katerimi je uspešno krmaril med čermi in pletel čarobno zgodbo, obrnil hrbet. Hkrati je zagotovo tudi vodilne može kluba, ki so morali na vrat na nos poiskati rešitev, pahnil v nelagoden položaj. »Nič novega, znova je pokazal pohlep in svojo egoistično plat,« so ob tem dejali številni kritiki njegovega lika in dela. Majorčan je bil deležen negativnih komentarjev, mi pa smo prepričani, da si njegova miselnost, ki ga je iz varnega zavetja popeljala med nevihtne oblake, zasluži pozitiven predznak.
Bivšemu delodajalcu je nedvomno povzročil nekaj preglavic. Seveda pa ni šlo za nič osebnega, na koncu dneva je to vse le posel. Kdor trdi, da bi bilo edino prav, da bi Riera spoštoval dogovor s Celjem in v knežjem mestu ostal do konca sezone ter se šele nato začel ozirati proti novim izzivom, se očitno ne zaveda, da ljudje nasploh ne moremo sami izbirati, kdaj se bo pojavila priložnost. Srečo moraš enostavno pograbiti tam, kjer se pokaže. Poleg tega vdanost velja le, če nima roka trajanja, zvestoba pa je – če malce pomislite in se dejansko poglobite v njen pomen – le vrednota, zaradi katere ljudje delajo, česar ne želijo. Seveda verjamemo v lojalnost, a ko je slednja pristna in ni posledica moralnih naukov, ki nas usmerjajo v nesebična dejanja, že lahko govorimo o ljubezni. Če se torej trudimo, da bi delno zamajali in spodkopali pomen zvestobe ter ljubezen vidimo kot edino čustvo, ki pojasnjuje mnoga (morda na prvi pogled) nerazumljiva dejanja, naj v kontekstu Rierine odločitve zapišemo, da slednjo le stežka pričakujemo v razmerju od Španca do slovenskega kluba. Ljubitelj pokra se je povsem razumljivo odločil za nekoliko tvegan, a povsem razumljiv korak naprej v karieri. Enainštiridesetletnik bo poskušal razpihati črne oblake, ki lebdijo nad stadionom Matmut Atlantique. Šestkratni državni prvak je namreč šele na 13. mestu v ligue 2, prav tako pa je vredno izpostaviti, da je samo ena od dvajsetih ekip v tem tekmovanju dosegla manj golov od Bordeauxa. Brez zadržkov lahko zapišemo, da Rierin predhodnik David Guion ni pustil najboljših nastavkov. Majorčan pa je že dokazal, da lahko v zelo kratkem času poišče prave formule. Na voljo ima kader, ki ima po oceni Transfermarkta največjo vrednost v ligi, zato nedvomno verjamemo, da bo znal uglasiti orkester ter izkoristiti nesporno kakovost. Ter da bo prebudil Žana Vipotnika, ki je na prvih desetih tekmah svojega moštva le enkrat meril v polno in se pod vodstvom prejšnjega trenerja ni ugnezdil v prvi enajsterici. Toda pozor: Mariborčan je tudi v lanski sezoni počasi ogreval svoj motor; do prvenstvenega prvenca v vijoličnem dresu je prišel šele v Novi Gorici v 11. krogu. Držali bomo pesti, da jutri poišče strelski navdih proti Angersu, lanskemu prvoligašu in trenutno tretjeuvrščeni ekipi v drugoligaški druščini. Francoski velikan je vsekakor pred zahtevno oviro; prvo pod taktirko Riere na poti do zastavljenega cilja, ki je vrnitev med elito. Privržencem Bordeauxa pa lahko le svetujemo, naj ne bodo jezni, če se bo Španec temu cilju približal in nato skočil na vlak za donosnejši in še atraktivnejši projekt. Navsezadnje je precej samouničevalno, če ne sprejmeš najboljšega, kar se ti ponuja. Četudi to pomeni, da za sabo pustiš nekaj nereda.
Danes bosta na delu tudi bivša kluba, ki ju je vodil Majorčan. Tako Olimpija kot Celje bosta nove točke lovila pod taktirko novega trenerja. In naj za konec zapišemo, da nas ne bi prav nič presenetilo, če bi pri vseh treh klubih, o katerih je tekla beseda, delovala šok terapija.
