Matej Avanzo je bil sprva tiskovni predstavnik KZS, zatem pa je prevzel direktorski položaj v reprezentanci. Kljub mladosti si je z zagnanostjo in sposobnostjo utrdil mesto v vodstvu krovne košarkarske organizacije. Lagali bi, če bi dejali, da nedavni odhod Bena Udriha iz reprezentančnega tabora ni bil poglavitni razlog za ta pogovor.

• Čudno bi bilo, če pogovora ne bi začela s primerom Bena Udriha. Čeprav je večkrat javno povedal, da želi biti vodja te reprezentance - med sezono ste ga obiskali tudi v Sacramentu, prišel je na začetek priprav - pa očitno dogovor zveze z njim vendarle ni bil tako trden.

Ko smo bili pri njem v Sacramentu, smo mu ponudili, da bo v igro sicer prihajal s klopi, da bo eden ključnih igralcev moštva, tekme pa bo začenjal Jaka Lakovič. To mu je dvakrat po telefonu povedal tudi Memi Bečirovič in takrat je takšno vlogo tudi sprejel. Na prvi dan priprav je Beno prišel k selektorju in mu dejal, da je svoje stališče spremenil in da ni več pripravljen sprejeti ponujenega. Memi mu je predlagal, da si vzameta čas in končno odločitev o tem sprejmeta po vrnitvi z Rogle. Beno je vse treninge zelo korektno opravil, svojega stališča pa ni spremenil. Če bi zveza popustila, bi s tem vsem ostalim dala jasno sporočilo, da so takšni kompromisi v reprezentanci dovoljeni. Pravzaprav ni bilo možnosti, da bi se dogovorili, saj nobena stran ni bila pripravljena popustiti. Razšli smo se povsem korektno, o tem obvestili ostale igralce in zgodbo zaključili.

• Torej, njemu je bila ponujena dirigentska palica.

Glavni problem je bil v tem, da je Beno brezpogojno želel začenjati v prvi peterki. Memi tega ni bil pripravljen sprejeti.

• So ostali igralci vedeli, kaj se dogaja?

Mislim, da nihče od igralcev ni vedel. Ker je vadba potekala povsem normalno in profesionalno, nihče ni mogel sklepati, da bi bilo karkoli narobe. Vzdušje v moštvu zaradi tega nikakor ni trpelo.

• Zgodba se ponavlja. Lani je Beno odpovedal reprezentančni nastop zaradi poškodbe, ki jo je utrpel na zadnji pripravljalni tekmi proti Nemčiji. Je bil to res pravi razlog, da ni potoval na Poljsko?

Lani si je res poškodoval koleno in šel skupaj z zdravnikom nemške reprezentance in našim dr. Macuro takoj na magnetno resonanco. Slike so pokazale, da vsaj 14 dni ne more igrati košarke. Nič drugega ni bilo v ozadju.

• KZS ima po vseh teh letih kar trdo kožo in velike izkušnje z muhastimi zvezdniki slovenske košarke. Je pri nas dres z državnim grbom nemara vreden tako malo?

Tu gre za slabo obveščenost ljudi. Tako kot Slovenci pred vsakim velikim tekmovanjem mislimo, da je naša reprezentanca najboljša in da imamo najboljše igralce, obenem pa pozabljamo, da so dobri tudi ostali, ne vemo, da imajo težave z odpovedmi tudi naši tekmeci. To je skupek posameznikov, tako je povsem normalno, da prihaja do razhajanja zaradi različnih pogledov. To se dogaja povsod. Ljudje vidijo svojo reprezentanco in pa najboljše ekipe na prvenstvu, slednje pa so tisti trenutek najboljše prav zaradi tega, ker res nimajo težav. Pri tem moram poudariti, da se v slovenski reprezentanci danes o teh stvareh pogovarjamo in pravočasno rešujemo težave, včasih pa so izbruhnile sredi tekmovanja. Če se odločimo za kakšno radikalno potezo, potem ta prinese več pozitivnih kot negativnih stvari.

• Čeprav v reprezentanci ni več Bena Udriha, že od prej ni Matjaža Smodiša, Erazma in Domna Lorbka, Raša Nesteroviča in Saše Vujačiča, je v moštvu še nekaj zvezdnikov. Je vendarle zdaj ostalo zdravo jedro, tako da podobnih težav ni pričakovati?

Vzdušje v slovenski reprezentanci je vselej dobro. To, kar se je dogajalo z Benom, ni vplivalo na slačilnico. Šlo je za različne poglede. On je celo pohvalil priprave in zvezo, na igrišču pa je pač pristajal le na vlogo popolnega vodje. Vendar mora vedeti, da je v reprezentanci drugače kot v klubih. V ligi NBA denimo plača narekuje vodilno vlogo in je pravzaprav brezpogojna, v reprezentanci pa ne gre brez prilagajanja na sistem. V Carigradu bomo odigrali pet tekem v šestih dneh, tako je težko določiti, da bo vselej začela ista peterka. Vzdušje sicer narekuje izbor igralcev, ki pa pri nas praviloma ni problematičen. To so nezahtevni fantje in prav nič zvezdniški. Seveda je pomembna tudi uspešnost. Enkrat je Janez Drvarič dejal, da je vzdušje povezano s številom zmag. Mislim, da se je pri nas zdaj že uveljavil kult reprezentance.

• Mislite, da bo Beno Udrih še kdaj zaigral v slovenski reprezentanci?

Povsem mogoče je, da bo. Ali se bo našel trener, ki bo ugodil njegovim zahtevam ali pa bo sam spremenil stališče. On je letnik 1982, tako da ima pred seboj še pet ali več let, ko bi lahko igral na visoki ravni. Glede na to da kandidiramo za evropsko prvenstvo leta 2013, ko bi bil lahko prav on vodja slovenske reprezentance, bo verjetno še našel motiv za igranje v dresu z državnim grbom. Vrat si brez dvoma nismo zaprli, tako se bomo z njim spet pogovarjali že prihodnje leto. Vendar tako kot si je letos zamislil, ne verjamem, da se bomo lahko dogovorili.

• Selektor Memi Bečirovič je z zvezo podpisal triletno pogodbo, vendar z opombo, da po vsakem velikem tekmovanju potrdite njegov mandat za prihodnje leto. S kakšnim dosežkom v Turčiji si bo torej zaslužil evropsko prvenstvo v Litvi prihodnje leto?

Če nekdo dobro dela, je težko rezultatsko opredeliti, ali je izpolnil naša pričakovanja. Naš cilj je letos jasen, saj želimo reprezentanco osvežiti z novimi obrazi. To smo storili z Zoranom Dragičem, Dinom Muričem in Matejem Krušičem. Že zdaj namreč razmišljamo, kaj se bo zgodilo v prihodnje, ko se bo zdajšnja generacija poslovila. Želimo postopno uvajati mlade, saj prehitra zamenjava generacije ni dobra. Na svetovnem prvenstvu se želimo uvrstiti v četrtfinale, vendar pa to ni pogoj za obstoj selektorja.

• Večji del reprezentance jutri odhaja na Kitajsko. Zakaj je dobro, da sredi priprav potujejo na drugi konec sveta?

Leta 2007, ko smo prvič igrali na turnirju za pokal Borislava Stankovića, smo se spraševali enako. Sam sem bil celo med največjimi skeptiki. Tako jaz kot vsi igralci, ki so potovali na Kitajsko, smo bili navdušeni nad pogoji. Pomembno je tudi to, da se na takšen način lahko za sedem dni povsem umakneš iz domačega okolja in gradiš vzdušje v moštvu. Letos, ko na Kitajsko potujemo pred svetovnim prvenstvom, je dobro še to, da se bomo srečali z neevropskimi reprezentancami. Imamo dovolj časa za takšno potovanje, temperature bodo podobne, kot bodo v Turčiji, in res ne najdem ene slabe stvari. Za nameček pa smo za ta turnir dobili še sponzorja - avstralsko podjetje, ki deluje na Kitajskem. Zdaj je tako, da se zvezi sodelovanje na tem turnirju splača še po finančni plati.

• Fantje se bodo slovenskim navijačem spet predstavili na tekmi proti Španiji ob otvoritvi nove dvorane v Stožicah. Gotovo gre za nekoliko drugačne organizacijske prijeme. Kako vztrajni ste morali biti pri prepričevanju Špancev, da se med pripravami vendarle odpravijo iz države?

S špansko zvezo, s katero imamo odlične odnose, smo se o vsem dogovorili že novembra lani. Skupaj z Iztokom Remsom sva njihovemu direktorju Jesusu Buenu razložila, da KZS praznuje 60 let, da se v Ljubljani gradi velika dvorana, in ga vprašala, ali bi Španija pri nas gostovala, ko bomo dvorano svečano odprli. Pri tem je treba vedeti, da se s Španci dogovarjamo za podpis triletne pogodbe med zvezama, ki bi določala sodelovanje na več področjih, pozneje pa bi se vključila še Litva. Španska zveza se namreč želi povezati z dvema manjšima državama, ki sta košarkarsko uspešni. Za tekmo v Stožicah smo se naposled brez večjih težav dogovorili, Španci v Slovenijo prihajajo povsem brezplačno, le stroške njihovega bivanja bomo morali pokriti. To bo bolj ali manj prijateljski obisk. Organizacija je seveda bolj kompleksna, kot smo vajeni doslej. Ker objekt še ne bo povsem dokončan, nas čaka veliko improvizacije, ampak glede na to, da priprave na to srečanje potekajo že od zime, sem prepričan, da bo prireditev vrhunska.

• Pred dnevi ste pozvali Vlado Republike Slovenije, da vas podpre pri organizaciji evropskega prvenstva 2013.

To je že od vsega začetka projekt Iztoka Remsa, ki je v to vložil vse svoje znanje in poznanstva v mednarodnih košarkarskih vodah. Ob podpori države bi projekt dobil pravo podobo. Za organizacijo EP od letos naprej Fiba zahteva 4 milijone evrov nepovratnega pologa in še enak znesek sponzorskega denarja za Fibo Europe. To je za KZS nedvomno preveč, če pa projekt podpre država, ki bi od prvenstva nedvomno imela veliko promocijo, pa bi bilo precej lažje.

• Katera mesta naj bi gostila tekme?

Tu seveda stvari še niso dorečene. V osnovi smo razmišljali o Ljubljani, Mariboru, Kopru in Celju, vendar se pojavljajo tudi druga mesta, kot je denimo Ptuj z dvorano za pet tisoč gledalcev ali Novo mesto. Veseli nas, da je kar naenkrat zanimanje zelo veliko.

• Dušan Šešok je po dolgih letih predsedovanja zvezi svoj položaj prepustil Romanu Volčiču. Kaj je slednji prinesel dobrega?

Dušan je pred 15 leti zvezo postavil na nove temelje, vendar je normalno, da je prišlo do spremembe. Roman je prinesel svežino in novo energijo. Delovanje KZS bo šlo v smer projektnega vodenja, veliko več delamo na sodelovanju s sponzorji, ukvarjamo se s televizijskimi pravicami, pridobivamo partnerje iz tujine in organiziramo velike košarkarske dogodke. Slednji nam lahko prinesejo tudi veliko denarja, kot denimo otvoritev dvorane v Stožicah, ko bi lahko bil izkupiček primerljiv z denarnim vložkom večjega sponzorja.

• Slovenska košarkarska reprezentanca ima v svojih vrstah vseskozi tudi naturalizirane igralce. Včasih je sodelovanje z njimi dobro, nekajkrat pa ni bilo tako. Zadnji primer je Emir Preldžić, ki se je dolgo odločal, ali bi rad zastopal barve Slovenije ali BiH, danes pa je na pragu turške izbrane vrste.

Seveda se kdaj lahko zgodi, da se na zvezi zmotimo pri oceni, katerega tujega košarkarja bi bilo dobro naturalizirati, vendar gre za to, da v Sloveniji po navadi primanjkuje zelo visokih igralcev. Glede Preldžića ni nič novega, saj se s turško zvezo o tem še nismo pogovarjali. Ker je vseskozi trdil, da bo igral za Slovenijo, smo mi doslej blokirali vsak poskus, da bi si ga prisvojila katerakoli druga zveza.

• Koliko slovenskih navijačev bo potovalo v Turčijo?

Med tri in pet tisoč. Carigrad, s katerim ima Slovenija zelo dobre letalske povezave, je atraktivna destinacija, tako ne čudi veliko zanimanje naših navijačev.