To so bili antologijski dvoboji, vsaka zgodba, poglavje zase. Vse se je začelo že tam sredi sedemdesetih let, še v rajnkem pokalu državnih prvakov, ko si je Roberto Martinez ob trku s Seppom Maierjem zlomil nos, ograjo na Santiago Bernabeuu pa je preskočil eden izmed navijačev in napadel sodnika ter Gerda Müllerja. To je bil začetek čudovitega »prijateljstva«. Rivalstvo se je še dodatno razplamtelo v osemdesetih, ko je na eni izmed tekem Juanito namenoma stopil na glavo Lotharju Matthäusu, ki je nekaj trenutkov pred tem grobo podrl Chenda. Temperamentni Juanito je takrat pokasiral kar štiriletno prepoved nastopanja v evropskih tekmovanjih, ob pogledu posnetka pa bi dandanes najbrž številni rekli, da jo je še dobro odnesel.
Bilo je to le eno poglavje v dolgi knjigi o nekem rivalstvu. Za kako srdito oziroma kako izenačeno rivalstvo gre, navsezadnje govori že statistika medsebojnih dvobojev. Od 24 uradnih obračunov jih je 11 dobil Real, 11 Bayern, dva pa sta se končala brez zmagovalca, ob gol razliki 37:36 (!) v korist madridskega velikana. Izenačeno, da bi bolj izenačeno težko bilo. Zanimivo, čeprav gre za dva izmed najbolj trofejnih evropskih klubov in se pogosto srečujeta na zelenici, pa se v finalu nista srečala še nikoli. In tudi letos se ne bosta.
