Njegova zadnja postaja pred vrnitvijo iz tujine je bila Vietnam. V generaciji, ki se je kot prva uspela uvrstiti na svetovno prvenstvo, je bil najmlajši član in je cenil vsak trenutek, ki ga je preživel na ali ob igrišču. Pravi, da je v življenju storil kar nekaj stvari, ki jih obžaluje, a se je iz njih veliko naučil in gleda le še v prihodnost.
Že odkar je naredil prve korake, si Nastja Čeh, član zlate generacije nogometašev, ki je leta 2002 prvič zaigrala na svetovnem prvenstvu, ne more predstavljati življenja brez nogometne žoge in ne pozna odgovora na vprašanje, kaj bi bil, če ga pot ne bi zanesla v športne vode.
V veliki meri se za zastrupljenost z brcanjem žoge lahko zahvali očetu, prav tako nogometašu in trenerju, ki je bil hkrati tudi njegov prvi mentor in mu je v prvih letih treniranja kazal pot. "Veliko časa sem preživel na igrišču, žoga je bila zmeraj prisotna; od jutra do večera, ko sem šel spat," se je nasmejal nekdanji reprezentant, ki je v svoji karieri 46-krat nosil dres Slovenije.
Čeprav je v karieri zamenjal kar nekaj klubov in držav, rad poudari, da zanj obstajajo samo trije klubi. Med njimi je ptujska Drava, v njegovem srcu ima prav posebno mesto Maribor, v katerem je preživel pet uspešnih let, v njem se je začel tudi njegov nogometni vzpon, tretji klub pa je ...
POGOVOR Z NASTJO ČEHOM SI LAHKO V CELOTI PREBERETE SAMO V PONEDELJKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN.
